2

Arheološki spomenik

Negovske čelade so prav zaradi starinskih napisov prvovrstna Evropska znamenitost. V naših krajih so že v pradavnini živeli kulturni ljudje s svojim jezikom in s svojo pisavo.

celadeDepojska najdba negovskih čelad Benedikt, Na klancu (prej Ženjak) 

Novembra 1811 je Jurij Slaček tretjič oral svojo majhno njivo na pobočju ob vinogradu pod vrhom grebena. V predzadnji brazdi je s plugom zadel ob trdo telo, ni bil kamen ampak nekaj železnega. Izoral je 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene na Dunaju, v Univerzalnem muzeju Joanneum v Gradcu, v Berlinu in Münchenu ter v Narodnem muzeju Slovenije. Najbližje lahko negovsko čelado vidite v Toplicah Radgona (Museum im Alten Zeughaus). Po nekdanjem sedežu gospostva v bližnjem gradu Negova so dobile in ohranile ime »negovske čelade«. Časovno pripadajo obdobju od 5. do 2. stol. pr. n. š. (železna doba , halštat). Njihova pomembna posebnost je v tem, da imajo nekatere vrezane napise, od katerih je eden bil spoznan za najstarejši germanski zapis.

Napisi na čeladah

Napis je leta 1925 Marstrander spoznal v latinici za »germanski« in ga je zapisal: HARIGASTI TEIVA 111 I L. Harigast je pomenil grtmansko ime. Indoevropski izraz Teiva je bog. Črte na koncu je prebral kot HILM, ki je sorodno nemški besedi Helm (čelada). Napis pomeni: »Harigast, član germanskega rodu, daje ali žrtvuje bogu čelade.« To bi naj bil zaobljubni ali votivni napis. Strokovnjaki pa si napis razlagajo tudi drugače. Tako ga je R. Egger spoznal za rimski napis in sicer: HARIGASTI TEI (filli) v (exillacio) A (larum) 111 I L (lyricarum) ali po naše: »Čelada je last Harigasta, sina Teia, ki je služil v tretjem oddelku ilirskega odreda rimske legije«. To bi se naj zgodilo z Rimsko zasedbo Alp ob vojaškem pohodu cesarja Tiberija v naše kraje v letih od 12 do 9 pr. n. št.) ali pa ob zatrtju ilirsko - panonskega upora bratov Batonov proti Rimljanom v letih 6 - 9 n. št. Rimski vojaki so pogosto pisali na svoje čelade v latinščini.
Negovske čelade pa niso Rimske, saj čelade negovskega tipa izkopavajo v halštatskih grobovih v Stični in Novem mestu. Vse so italsko - etruščanskega tipa. Tako oblikovane čelade so postale značilnost veljakov - knezov halštatskega kulturnega kroga na Dolenjskem v drugi polovici petega in začetka četrtega stoletja pr. n. št.. Jezikoslovci pa so ugotovili, da so napisi na negovskih čeladah v venetski pisavi idrijskega tipa. Na negovski čeladi A je domnevno zapisan galski, na čeladi B pa germanski jezik; oba z venetsko pisavo iz Idrije pri Bači. Poznamo še mnogo drugih interpretacij zapisov iz čelad. Zanimivo je prebral prazgodovinski napis na čeladi B domačin iz Ženjaka Anton Mlasko in sicer: »HRABRI, NAJSLAVNEJŠI GOSTITELJ, NAJMOGOČNEJŠI (PRVI) BOG ATLANTIDE VSEGA PRVEGA LJUDSTVA.« HAR- pomeni hrabri. GAST (gasti) je enako gostiti se. TEIV je Bog A je Atlant (Atlas, Atlantida) 111 je 3 tudi množina). Vsega 1 (ednina) prvega L (ljudstva).

napis

L 1 1 1 1 A V I E T 1 T S A G 1 R A H
Pisava se je pisala in brala iz desne strani 

celadaznapisom

Negovska čelada z napisom HAR 1 GAST 1 TEIV A 111 1 L.
Umetnostno zgodovinski muzej Dunaj.

Spletna stran Zgodovinsko društvo Atlantida Raj Slave uporablja piškotke zaradi boljšega delovanja in zagotavljanja storitev spletne strani. Več o piškotkih